Včeraj 16. oktobra se je po svetu obeleževal svetovni dan hrane, ki ga je uvedla Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FAO. Glavni namen svetovnega dneva hrane je opozarjanje, da v svetu živi več kot 800 milijonov kronično podhranjenih ljudi, od tega kar 165 milijonov podhranjenih otrok mlajših od 5 let, ki nikoli ne bodo dosegli primernega fizičnega in kognitivnega razvoja.
Svetovni cilj je, da bi do leta 2030 odpravili lakoto, kljub temu, da svetovna populacija skokovito narašča in naj bi do leta 2050 dosegla že 9,6 milijard. Posledično tako narašča tudi potreba po večji pridelavi hrane, zato se mora kmetijstvo prilagoditi podnebnim spremembam in postati bolj produktivno ter trajnostno naravnano.
Poleg podhranjenosti prebivalstva pa je na drugi strani več kot 1,4 milijarde ljudi prekomerno hranjenih, izmed teh je kar tretjina debelih – z visokim tveganjem srčno žilnih obolenj, sladkorne bolezni in ostalih zdravstvenih problemov.
V Sloveniji problema kronične lakote ni, se pa strokovnjaki intenzivno ukvarjajo s tem, kako odpraviti posledice neustreznega prehranjevanja in nezadostne telesne dejavnosti oziroma posledic nezdravega življenjskega sloga.
Vsak od nas lahko naredi nekaj od tega, na kar opozarja svetovni dan hrane:
- zmanjša zavržke hrane,
- se več giblje,
- posega po bolj zdravi hrani ali
- jo celo prideluje na svojem vrtu.
Izbira je naša.
Zapisali:
Renata Bajzek in Ana Potočnik
