Današnji šolski dan se je na OŠ Ivana Cankarja Ljutomer začel malo drugače kot običajno – s Tradicionalnim slovenskim zajtrkom,  ki je vključeval črn kruh Kmetije Sever, maslo Pomurskih mlekarn, med Čebelarstva Mesarič s Cvena, jabolka Sadjarstva Trstenjak iz Stročje vasi in v celoti donirano mleko Kmetije Zorec s Podgradja.

Vsak tretji petek v novembru obeležujemo Dan slovenske hrane, ki je zrasel iz projekta Tradicionalni slovenski zajtrk. Začetki tega segajo desetletje nazaj, ko se je imenoval še Medeni zajtrk. Pobudniki Medenega zajtrka so bili prav čebelarji, katerih obiska skupaj z Medeno kraljico in županjo občine Ljutomer smo bili danes zelo veseli.

Deseto obletnico Medenega zajtrka smo obeležili s krajšo proslavo v telovadnici šole, kjer smo se s prepevanjem pesmi Čebelar ansambla Lojzeta Slaka pridružili vsej Sloveniji.

Da se pomena zajtrka in uživanja lokalno pridelanih živil zavedajo vsi učenci naše šole, so pokazali s svojimi ustvarjalnimi izdelki, ki so jih v tem tednu ustvarjali s svojimi učitelji na temo Dan slovenske hrane oz. Tradicionalni  slovenski  zajtrk.

Ob izdelovanju le-teh so spoznavali:

  • pomen zajtrka;
  • pomen in prednosti lokalno pridelanih živil oz. živil pridelanih v Sloveniji;
  • pomen kmetijstva in čebelarstva za pridelavo hrane ter njun vpliv na okolje;
  • pravilno ravnanje z odpadki in embalažo, v katero je pakirana hrana;
  • pomen zdravega načina življenja in gibanja.

Veliko risb, pesmi, stripov, plakatov in podobnega si lahko ogledate na oglasnih deskah šole  in v jedilnici.

Nekaj učencev se nam je predstavilo s svojimi pesmimi, ki so jih v tem tednu napisali.

Z vsebino programa nastopajočih smo vse učence povabili, da začnejo od danes naprej redno zajtrkovati, če tega še ne počnejo. Tako bodo njihovi možgani pri prvih šolskih urah delovali zelo dobro. Spomnili smo jih tudi, da si zajtrk in hrano nasploh pripravljajo iz živil z domačega vrta ali iz živil lokalnih pridelovalcev, saj bodo s tem poskrbeli, da bo pot od pridelave do krožnika najkrajša,  hrana pa najbolj zdrava.

Zapisala organizatorka šolske prehrane

Renata Bajzek

 

PESMI UČENCEV

 

ČEBELARSKA HIMNA

(na melodijo  evropske himne)

 

Kranjska sivka res je lepa,

naša avtohtona je.

Brez čebele ni življenja,

zato varujmo jo vsi.

Oprašuje nam rastline

brez katerih življenja ni.

Kranjska sivka res je lepa,

zato je ne ubijmo mi.

 

Čebela prideluje med,

ki ga radi jemo vsi.

Namažeš ga na kruh z maslom

in poješ ga en,dva, tri.

Zraven pa popiješ mleko,

ki ga krava daje nam.

Mleko res je vedno eko,

zato le pijmo ga vsi.

 

Čebelar pomemben je,

on pripravi med za vse.

Zdravje je na prvem mestu,

zato s čebelami živi.

Kdor bo jedel med bo zdrav

na veke vekov vekomaj.

Čebele res so pomembne-

z njimi se lepo živi.

Daša Žuman in Ana Potočnik, 9. B

 

 

 

ZAJTRK

 

Zajtrk je pomemben,

saj je znanja vreden.

Rada ga jem,

zato v šoli vse vem.

 

 

 

Za zajtrk jem

med, zato sem

zdrava kot komet.

Včasih sem bolana,

kot teta vrana.

 

Zajtrk je prvi obrok,

ki gre vsak dan na okrog,

kot otroci bosih nog.

 

Mleko je v štali,

med pa na obali.

Kruh je suh,

marmelada pa obvlada.

 

 

Larisa Polanec in Lana Šonaja

6.b

 

Pesem:

Čebele za nas ljudi pomembne so,

saj cvetove oprašujejo.

V vsakem panju veliko jih živi

in vsaka ve, kaj njena naloga je.

Njihovi produkti so zdravi za nas ljudi,

saj z uživanjem le teh marsikdo ozdravi.

Od vseh je najbolj sladek med,

v katerem zdravja je veliko.

Zato za čebele poskrbimo

in jih pri miru pustimo,

da veliko medu dobimo.

 

Domen Bogdan 8.A

 

PESEM O ZAJTRKU

 

Mleko, maslo kruh in med

tako zajtrk je nared.

Vzamem še jabolko za malico,

ter jo spravim v omarico.

 

V usta spravim kruh z medom,

in ga poplaknem s toplim mlekom.

Krava se je pridno pasla,

in nam dala polno masla.

 

Naša Kranjska čebela

pridno med pridela.

Leta s cveta na cvet

in prinaša med.

 

Pridna roka kmeta

polno nam obeta.

Pridelkov delati ne neha

in zato so obrazi polni nasmeha.

 

 

Nuša Močenik, Vita stolnik, 9.a

 

 

Gibanje je zdravo za vsako telo,

med in mleko pa za našo bistro glavo.

Gibaj se in telovadi! Vendar na

med in mleko ne pozabi.

 

Da bi odgnal zdravnika vstran,

pojej vsaj eno jabolko na dan!

Ne pozabi na telovadbo in dnevni sprehod,

naj to postane tvoja življenska pot.

 

Naj se danes vsak slovenskega tradicionalnega zajtrka udeleži,

za piko na >>i<<.

Naj bo danes košček kruha, masla in medu,

da se tradicija v otroških srcih obdrži.

 

Rebeka Brantuša in Maša Kozar 8.A

 

 

 

SADJARSTVO TRSTENJAK

 

Približno koliko dreves raste na vaši kmetiji?

Na naši Ekološki sadjarski kmetiji Trstenjak raste čez 8.500 dreves, 1200 trt, 1000 sliv, 70 kostanjev, mladi nasad aronije …

Kaj krasi vaše prostore?

Stene naših prostorov krasijo medalje in priznanja različnih ocenjevanj.

Kaj lahko poveste o vas in vaši dejavnosti?

Naša  dejavnost, ki  počasi prehaja v  reden vir dohodka  je že od leta 1998 proizvodnja naravnih sokov. Vsako leto imamo vedno več strank. Tako sedaj letno predelamo že čez 200.000 lit soka.

Imate še kakšno dejavnost?

Druga naša dopolnilna dejavnost, pa je predelava in priprava jabolk za pekarne in slaščičarne. Imamo tudi dostave na dom. Tretja  dejavnost pa je še ena možnost izbire. To je prodaja zdrave hrane iz prodajnih avtomatov  ” Zdrava mal`ca”.  Združili smo moči  z mlekarsko kmetijo Mulej iz Bleda. Ponujamo naravne sokove, jabolka, suho sadje, jabolčni štrudelj…

Kaj lahko poveste o načinu pridelave sadja in sokov?

Sok je vedno takšen kakršno je sadje. Zato je naš glavni cilj predelati čim boljše in zrelo sadje, ter pripraviti pravilno mešanico sort,  ter dovolj svež in značilen, sedaj že prepoznaven okus. Vedno bolj izpodrivamo umetna, naravnim “identična” barvila, sladila, arome in konzervanse. V obdobju čiščenja zemlje in preusmeritve celotne kmetije na ekološki način kmetovanja pa smo ustvarili družinsko podjetje Bio dan.

 

Na vsako steklenico soka zapišejo: naš sok je vedno takšen ,kakršno je sadje, zato je vsaka serija zgodba zase in nikoli popolnoma enaka prejšnji.

 

 

Telefonski intervju z g. Janezom Trstenjakom pripravila Živa Fijavž