ZAČETEK ŠOLSTVA na CVENU

Začetek šolstva na Cvenu sega v obdobje pred letom 1880, v čas pred gradnjo današnje šole. Takrat je bila v Makoterjevi »kuči« (danes na hišni številki 15), privatna, neformalna šola.

                                                                                              

Sredi ravnega polja so leta 1882 zgradili lepo poslopje – »Cvensko narodno šolo«. To je bila šola enorazrednica, katero so obiskovali otroci iz Cvena, Mote, Spodnjega in Zgornjega Krapja. Šola je svoja vrata odprla 16. oktobra 1882. Že naslednje leto so jo razširili v dvorazrednico, leta 1884 pa v trirazrednico. Prvi učitelj in pozneje vodja šole je bil Tomaž Pušenjak. Za njim je to mesto prevzel Jožef Velnar in še mnogi drugi.

Prebrala vam bom odlomek iz časopisa Slovenski narod, 17. oktober 1882, v katerem je opisana ovoritvena slovesnost:

Pri gradnji šole, kot pri gradnji hiš se je v tistem času izkazala vaška solidarnost. Ljudje so stopili skupaj. Ženske so na glavah v svitkih nosile opeko, v škafih malto, vaški mojstri pa so sodelovali pri gradnji. Solidarnost je takrat predstavljala močno garancijo za pomoč.

V šoli so otroci dobili temeljna in primerna znanja v branju, pisanju in računanju. Poleg tega so se praktično usposobili v delu na šolskem vrtu. Imeli so tudi drevesnico s čebelnjakom. Dečki so se učili obrezovanja in cepljenja dreves ter rokovanja s čebelami, dekleta pa so se učila opravil na vrtu in se preizkušala v ročnih delih.

Pouk se je začel ob deveti uri in trajal do dvanajstih. Potem so otroci šli domov. Nadaljeval se je ob dveh popoldne in trajal do paše. V času jesenskih spravil poljskih pridelkov so imeli otroci počitnice, da so lahko pomagali pri kmečkih opravilih.

Po cvenski šoli so nekateri kmečki sinovi šolanje nadaljevali na meščanski šoli v Ljutomeru (današnji gimnaziji), nekateri pa so se podali še dlje, v Maribor, pa tudi čez mejo. Vrnili so se kot izobraženi kmetovalci in pustili pozitivne sledove na svojih kmečkih gospodarstvih, kar pa je tudi vplivalo na razvoj zadružne zavesti na Cvenu in okolici.

Od obstoja šole, je bila šola kulturni center, kjer je deloval pevski zbor, bralno društvo, knjižnica, ustanovila se je 1. kmetijska zadruga in tamburaška skupina na Avstrijskem Štajerskem, v šoli pa so pripravljali tudi igre. Nosilci vsega kulturnega so bili tedanji učitelji.

Med vojno je šola prišla pod nemško oblast. Pouk se je izvajal v nemškem jeziku z nemškimi učitelji. Pred koncem vojne, ko so Nemci šolo zapustili, so jo zasedli Kozaki, ki so zelo uničili notranjost zgradbe. Razbili so šolske klopi in si z razbitinami ogrevali prostore.

Takoj po vojni je nova oblast s pomočjo domačinov za silo uredila šolske prostore. Pouk je lahko normalno stekel.

Po vojni je bilo tukaj veliko Medžimurske populacije, saj so starši svoje otroke pošiljali sem za pastirje, njihovi gospodarji pa so jim omogočili tudi šolanje na cvenski šoli.

Na sedanjem igrišču je bil nekdaj sadovnjak, čez cesto pa vrt. Pridelalo se je veliko hrane za malico. Pridne gospodinje so zvečer prihajale v šolo, da so spravljale zelenjavo za zimo.

Zraven drvarnice je bila tudi stanovanjska hiša za učitelje, število otrok v razredu pa je bilo mnogo večje kot danes.

Šola je bila do leta 1967 samostojna, od takrat dalje pa je Podružnica Osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer.

S časom je šola dobivala drugačno, novo podobo.

1975 leta so pri šoli naredili asfaltno igrišče. V bivši stanovanjski hiši za učitelje, so tri leta pozneje ustanovili dva oddelka vrtca.

1983 leta je bila šola v celoti obnovljena, od prejšnje zgradbe so ostali samo zunanji zidovi.

Veselo je bilo leta 1998, ko se je začela gradnja vrtca in telovadnice, pa tudi šolska zgradba se je ponovno uredila.

V zadnjih letih skušamo ob pomoči občine učilnice postopoma posodobiti z novo opremo.

Vrtec, šola, telovadnica in šolsko igrišče so prostori, kjer se naši otroci igrajo, pridobivajo nova znanja in spretnosti, si oblikujejo svojo osebnost in razvijajo pristne medsebojne odnose.


Slovenski narod, 17. oktober 1882 – otvoritev Cvenske narodne šole

Pol ure od Ljutomer odstranjene leže lepe vasi: Cven, Krapje in Mota. Te vasi so si postavile zavod, v katerem naj bi si njih mladina nabirala zaklade. Ta zavod je »Cvenska narodna šola«. V nedeljo ob 3. uri popoludne se je ta novo sezidani in krasni hram veličastno otvoril in blagoslovil. Mej pokanjem možnarjev in igro domače godbe vršila se je ta slavnost v lepem redu. Učenci so bili v prazničnej obleki, dekleta pa bele in opletene. Po cerkvenem blagoslovljenji nastopi g. Simonič, ljutomerski kaplan, pozdravi navzoče, čestita občanom na srečnej dovršitvi težavnega dela, preide potem na odgojo mladine, za katero je ravno ta hram; poudarja kako neobhodno potrebna je omika, vender mora imeti pravi temelj. Za njim je govoril g. Horvat, nadučitelj v Ljutomeru. Ta se je spominal vseh dobrotnikov in prijateljev šole in imenoval v prvej vrsti našega presvitlega cesarja, kateri z neizrečeno blagodarnostjo skrbi za vse narode. Govoru sledili so burni živio-klici našemu presvitlemu cesarju. Godba je zaigrala cesarsko himno. Za njim nastopi novi učitelj, kateri se ljudstvu predstavi, mu razloži pomen svojega teškega poklica in prosi, da bi ga starši podpirali v tem. Za njim sta še govorila g. Kryl, realni učitelj in g. Kukovec, deželni poslanec. – In s tem je bil oficijelni del blagoslovljenja »Narodne šole na Cvenu« končan.

NEKAJ O ZGODOVINI ŠOLE

Bilo je pred 130 – timi leti….

Sredi ravnega polja so leta 1882 zgradili lepo poslopje – cvensko narodno šolo. To je bila šola enorazrednica, katero so obiskovali otroci iz Cvena, Mote, Spodnjega in Zgornjega Krapja. Šola je svoja vrata odprla 16. oktobra. Že naslednje leto so jo razširili v dvorazrednico, leta 1884 pa v trirazrednico. Prvi učitelj in pozneje vodja šole je bil Tomaž Pušenjak. Za njim je to mesto prevzel Jožef Velnar in še mnogi drugi.

Med vojno je šola prišla pod nemško oblast. Pouk se je izvajal v nemškem jeziku z nemškimi učitelji. Pred koncem vojne, ko so Nemci šolo zapustili, so jo zasedli Kozaki, ki so zelo uničili notranjost zgradbe. Razbili so šolske klopi in si z razbitinami ogrevali prostore.

Takoj po vojni je nova oblast s pomočjo domačinov za silo uredila šolske prostore. Pouk je lahko normalno stekel. Učenci so na tej šoli končali štiri razrede, potem pa šolanje nadaljevali v Ljutomeru.

Svojo samostojnost je šola izgubila leta 1967. Postala je podružnica Osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer.

Leta 1975 je šola dobila asfaltno igrišče. Zraven šole je bila stanovanjska hiša, kjer so leta 1978 ustanovili dva oddelka vrtca.

1983 leta je bila šola v celoti obnovljena (streha, stropi, okna, vrata, predelne stene), od prejšnje zgradbe so ostali samo zunanji zidovi.

Veselo je bilo leta 1998, ko se je začela izgradnja vrtca in telovadnice, pa tudi šolska zgradba se je ponovno uredila.

V teh prostorih smo še sedaj in vzgajamo mladi rod.

Vrtec, šola, telovadnica in šolsko igrišče so prostori, kjer se naši otroci igrajo, pridobivajo nova znanja in spretnosti ter si oblikujejo svojo osebnost.